Vloga pnevmatik na vozilu

Velikokrat se poudari, pomembnost pnevmatike, ker zagotavlja stik med cestiscem in vozilom. Njena naloga je nosenje obremenitve, prenasanje sil pri pospesevanju ali zaviranju ter držanje smeri, pri tem pa želimo čim manjsi odpor proti kotaljenju, manjse segrevanje, ublažitev neravnin cestisča in čim daljso ohranitev dobrih lastnosti. Pri tem ne odigra pomembne vloge le tekalna povrsina ampak tudi nam nevidni del, notranja struktura.

Struktura pnevmatik

Venec iz žic zagotavlja povezavo med popolnoma togo konstrukcijo platisca in fleksibilno strukturo pnevmatike, venec prenese 1800 kg brez bojazni poskodbe.
Notranja tesnilna plast nam zagotavlja tesnenje pnevmatike, taksno pnevmatiko imenujemo tubeless (brez zracnice)
Bok pnevmatike - je sestavljen iz elasticne gume debele 2 do 4 milimetra, služi pa za varovanje pnevmatike pred poškodbami in je zasčita pred atmosferskimi vplivi.
Pas po obodu pnevmatike je sestavljen iz jeklenih žic in platna z vencem iz žic pa je povezan preko karkase.
Tekalna povrsina nam zagotavlja stik s cestiscem, zaznamujeta jo profil in zmes gume.

Tubeless

Tubeless pnevmatike zagotavljajo tesnenje s posebno plastjo gume v notranjosti in posebno obliko platisca. Imajo več prednosti pred pnevmatikami z zračnico, ki so že zelo redke srečamo jih le se v gumah za delovne stroje. Prednosti so v manjsi prepustnosti zraka, ko se zračnica napolni se raztegne s tem pa se poveča prepustnost. Manjse je tudi pusčanje pri predrtju, saj zrak ne uhaja skozi luknjo za ventil, tako se pnevmatika ne izprazni prehitro in imamo čas za varno zaustavitev vozila oziroma lahko prevozimo kaksen meter več. Če je kolo brez zračnice tudi lepse teče, guma pa se manj pregreva. Zadnje čase si proizvajalci gum prizadevajo narediti sistem, ki zagotavlja varno vožnjo brez skode na pnevmatiki tudi pri izpraznitvi zraka. Nekatera vozila so že opremljena s sistemom za nadzor tlaka v pnevmatiki iz vozila med vožnjo. Namen je narediti kolesni obroč, ki preprečuje snetje pnevmatike med vožnjo, zagotoviti varno vožno in preprečiti pregrevenje pnevmatike. Ko je le ta prazna se med nadaljno vožnjo bok mečka in segreva, visoka temperatura povzroci razpad gume in s tem nepopravljive poskodbe.

Michelinov sistem PAX vsebuje poseben kolesni obroč in notranji obroč na katerega se guma nasloni ob izpraznitvi, pri ničnem tlaku pa zagotovi 200 prevoženih kilometrov s hitrostjo80 km/h.

Dunlop je predstavil Denovo II, ki ima prav tako posebej oblikovan kolesni obroč, v notranjosti pa se nahaja poseben gel, le ta pri zmanjsanem tlaku zapolni predrtje, pri nadaljni vožnji pa se guma segreva povečuje se volumen zraka in posledično tlak v pnevmatiki.

Ogrodje

Platno ter jeklene žice po obodu in boku gume igrajo pomembno vlogo pri legi le te na cesti.
Radialna pnevmatika je sestavljena iz večih plasti platna in žice, ki po obodu ležijo med seboj pod kotom 12 do 20 stopinj glede na simetralo, ter večih plasti platna v radialni smeri 88 do 90 stopinj glede na bočni venec žic. Pas po obodu se ne razteza in poskbi, da pnevmatika ostane enake oblike, da tekalna povrsina ni izbočena, tudi po polnjenju. Zaradi dokaj majhnega kota med platni se pas bistveno ne deformira med vožnjo. Pri obremenitvi pa tvori stično ploskev, ki ostane dokaj velika, pas se prilega cestiscu tudi, ko prevozimo oviro.

Za boljso predstavo bomo primerjali radialno porazdelitev platna z diagonalno, čeprav diagonalne pnevmatike za osebni avto ne dobimo več.

Jeklen pas je iz žice premera približno milimeter, ki je pletena iz tanking žick premera 0.2 milimetra. Da med vulkanizacijo nastane vez med gumo in žicami morajo biti le te prevlečene z medenino (guma se oprime izrastkov sulfida, ki nastanejo na povrsini medenine z žveplom iz gumijaste zmesi).
Platno pa je sestavljeno iz tankih nitk sintetičnih vlaken (poliamid, najlon), ki so zvaljane med plasti gumijaste zmesi.

Tekalna povrsina

Tekalna povrsina mora zaotavljati naslednje lastnosti: odpornost proti obrabi, dober oprijem in odvajanje vode, biti pa mora čim lažja zaradi centrifugalnih sil.
Profil mora izpodriniti vodo, tako, da se pnevmatika lahko oprime osusene podlage. V nekaj tisočinkah je voda izpodrinjena iz kontaktne povrsine. Pojavljata se dva odvodna sistema: stranski - voda je hitro porinjena na stran in centralni - voda je porinjena za pnevmatiko ali pa je shranjena v kanalih.

S pogledom na profil lahko preberemo namembnost pnevmatike.
Klasične cestne pnevmatike imajo okoli 30% podlage poglobljene med 6 in 9 milimetri. Kanali so dolgi presekani s transverzalnimi žlebici. Nepoglobljeni del vsebuje lamele. Taksna pnevmatika je primerna za suho in mokro cesto.

Sportne pnevmatike s 35% poglobljenega dela med 5 in 8 milimetri imajo dolge kanale, velikokrat oblikovane v obliki črke V. Skoraj ne vsebujejo lamel. Taksne pnevmatike so odlične na suhi cesti pri veliki hitrosti in dobre na mokri cesti pri normalni hitrosti.

Zimske pnevmatike s prav tako 35% poglobljenega dela globine 8 do 10 milimetrov so zelo prepletene z žlebici, kar izrazi veliko blokov suhega dela, ki so posejani z lamelami. To zagotavlja veliko oprijemnih točk v snegu, ki izboljsujejo vlečenje in zaviranje. Posebne zmesi gume pa izboljsajo oprijem pri nizkih temperaurah. Tako zasnovana guma je zelo dobra za sneg in led dobro pa se obnese tudi na suhi cesti. Zaradi velikega stevila lamel pa je nekoliko manj stabilna pri večjih hitrostih.

Pnevmatike za terenska vozila delimo v dve skupini. Večnamenske s 35% izpraznjenega dela, ki je globok od 8 do 12 milimetrov, profil ni grob in ima nekaj lamel. Taksna pnevmatika je dobra za cesto gre pa tudi po snegu in blatu. Posebne pnevmatike pa imajo do 40% izpaznjenega dela, globine okoli 15 milimetrov, so grobega profila in ne vsebujejo lamel. Taksne gume so odporne na poskodbe grobe podlage in so zelo dobre za v blato in čez skale.

Polnjenje pnevmatik

Pnevmatike lahko polnimo z zrakom ali drugimi mesanicami plinov, ki so na voljo na trgu. Rezultat le teh je podaljsanje življenske dobe, manse padanje tlaka skozi cas, preprečitev eksplozije, ker ne vsebujejo kisika ter občutno mehkejsa vožnja. Napolnimo jih s tlakom, ki ga predpise proizvajalec vozila ali proizvajalec pnevmatike. Nalepka s predpisanimi tlaki je običajno nalepljena pri strani vrat vozila ali pa se nahaja na pokrovčku rezervoarja goriva. Predpisani tlaki zagotavljajo kompromis med nosenjem obremenitve, držo na cesti in življensko dobo.

Življenska doba, vzdrževanje

Guma je za odpis, ko je izrabljena do mejne globine, prestara, ali pa poskodovana. Edino vzdrževenje, je da občasno preverimo tlak v pnevmatiki ter opazujemo izrabljenost. Ce opazimo tresljaje med vožnjo moramo kolesa uravnotežiti. Hranjenje pnevmatik naj ne bo na prevec vrocem in soncnem prostoru. ETRTO (European Tyre and Rim Technical Organisation) podaja evropski pravilnik o uprabi pnevmatik oziroma nalaga varnostne in zmogljivostne norme proizvajalcem. Priporoča nam, naj pnevmatike na vozilu ne bodo starejse od 10 let računano od datuma izdelave. Glede na testne rezultate proizvajalca pnevmatik pa so nove gume lahko stare do tri leta brez da bi se zmanjsala njihova kakovost (zaviranje, obnasanje na suhem in mokrem, splavanje) pri starosti nad tri leta pa je možno ugotoviti minimalna odstopanja, zaradi staranja gumene zmesi, vendar le to ni zaznavno za uporabnika.

Nekaj relacij